Odstavek 28

Indicabo … confitebor: indico in confiteor sta izraza iz pravniškega jezika; Ciceron svojega klienta zaščiti tako, da sam prizna, kako je kriv istih prestopkov kot obtoženec.

Z dodajanjem pridevnika quidam, »nekakšen«, ki določa izraz amore gloriae (ljubezen do slave), Ciceron ublaži morebitno negativno konotacijo.

Attigit hic versibus atque inchoavit: V §24 Ciceron omenja pesnika Teofana, ki si je državljanstvo prislužil s hvalospevom o Pompeju Velikem. S tukajšnjo primerjavo namiguje, da si državljanstvo zasluži tudi Arhija, saj je začel pisati hvalospev o Ciceronu. To je za Cicerona pomembno, saj je v Pompeju videl političnega tekmeca.

Glagol inchoavit skupaj z attigit predstavlja figuro hysteron proteron, kjer logično poznejši element nastopi kot prvi (glagol inchoare bi moral biti pred attingere). Inchoare (»začeti«) s tem dobi poudarek. Morda gre za obliko implicitnega očitka Arhiju, da še ni dovolj napredoval s hvalnico Ciceronu?

Pro … pro … proque: trikolon oziroma tričlenik, ki vsebuje tudi stopnjevanje ali klimaks. Bodite pozorni, kako najprej reši eno osebo, nato skoraj vsakega državljana, na koncu pa celotno državo.

Nos … nostro … gessimus: zakaj je govornik prešel iz prve osebe ednine v množino? Bodite pozorni na pluralis auctoritatis, prehod na slovesnejši ton – ki daje Ciceronovemu konzulatu dodatno težo.

Ciceron nakaže, da je že slišal nekaj verzov iz Arhijeve pesnitve o njegovih dosežkih. Vemo, da ni Arhija pesmi nikoli napisal; je možno, da je Ciceron dajal zgolj vtis, da jo je začel pisati? In tako pritiskal na Arhija, naj z njo začne?

S tem izrazom Ciceron spremeni odnos med ukvarjanjem s politiko in pridobivanjem slave v transakcijo. Če prispevaš državi, si poplačan s slavo.

Qua quidem … laboribus exerceamus: Ciceron to predstavi kot splošno ugotovitev v obliki retoričnega vprašanja, s čimer namiguje, da je odgovor jasen. Beseda labor se v odstavku pojavi kar dvakrat, v njegovih govorih se velikokrat pojavlja v povezavi z obdobjem konzulata; Ciceron hoče poudariti, da je bilo njegovo reševanje Rima pred Katilino težko delo.

Qua quidem … quid est quod: močna aliteracija označuje stavek kot posebej tehtno misel, skorajda sentenco, ki naj si jo poslušalci vtisnejo v spomin.

Atque … exerceamus: na enak način argumentiranja s primeri, ki ga je uporabil že v prejšnjih odstavkih, začne Ciceron zdaj govoriti o lastni osebnosti. Prehod od prej navedenih zgodovinskih vzorov, kot sta bila poveljnika Dekim Brut in Fulvij Nobilior, k osebi Cicerona, Ciceronis persona, omogoča omemba sodniških tog; porotniki in Ciceron nosijo namreč toge, v tem se razlikujejo od obeh poveljnikov.

Me vobis … indicabo: »razkril se vam bom«, »pokazal bom nase«; indico je bil v pravniškem jeziku izraz za dokazovanje.

Honesto tu spet določa zvezo amore gloriae, prav tako kot acri, s katerim tvori nasprotje.

Ut … faciatis: namerni odvisnik, s katerim se Ciceron obrača neposredno na porotnike, iudices.

Nam … inchoavit: povežite: nam hic versibus attigit atque inchoavit res, quas … gessimus.

»Ta tukaj«, torej Arhija. Predstavljate si lahko, kako Ciceron med izgovarjanjem te besede pokaže na pesnika.

Oziralni zaimek z implicitno odnosnico uvaja podredni stavek, ki služi kot predmet glagolov attigit in inchoavit.

Rem gerere: »opraviti spomina vredno dejanje.«

Skrčeni genetiv ednine samostalnika imperium; v Ciceronovem času še vedno pogost pri samostalnikih, ki se končajo na -ius, -ium.

Relativna zveza in absolutni ablativ (et eis versibus auditis). Odnosnica zaimka quibus je samostalnik versibus.

Še enkrat: »ta tukaj«, torej Arhija.

Ad z gerundivom v akuzativu izraža namen.

Objektna genetiva, odvisna od mercedem.

Subjektna genetiva, odvisna od hanc (sc. mercedem).

Relativna zveza in absolutni ablativ: et ea (sc. merces) detracta.

»Zakaj torej«, db. »zakaj je (tako), da«.

Deliberativni konjunktiv, ki izraža dvom in negotovost.

Ciceronovo prizadevanje za slavo, gloria, v njegovem času ni ostalo neopaženo, politični nasprotniki so mu ga očitali. Z odzivom na to kritiko je lahko do določene mere ublažil njen vpliv (glej tudi esej o Ciceronovi samopredstavitvi).

Ciceron namigne, da je Arhija že začel pisati pesem o njegovih dosežkih med Katilinovo zaroto. Vemo, da je Ciceron Arhija spodbujal, naj napiše slavilni ep v grščini, vendar ni bilo iz tega nič. Julija leta 61 pr. Kr. je Ciceron pisal prijatelju Atiku in omenil, kako »Arhija ni napisal ničesar o meni« (Cic. Att. 1.16); razočaran je bil, ker je Arhija izgubil zanimanje za ta projekt in pozornost raje usmeril v poveličevanje Lukulov in Kajkilijev. Nazadnje je Ciceron leta 60 pr. Kr. kar sam napisal ep o svojih dosežkih z naslovom De consulatu suo (O svojem konzulatu), iz katerega se je ohranilo nekaj verzov.

Ciceronovi ukrepi proti Katilinovi zaroti.

Leta 63 pr. Kr.

Ciceron se vrača k svoji rešitvi republike pred Katilinovo zaroto.

Ciceron uporablja izraz auditis namesto lectis. V njegovem času so pesmi še vedno brali na glas.

Latinski izvirnik je tu nejasen, zato so sodobni uredniki dodali glagol adornavi. Tega je mogoče razumeti bodisi v smislu, da je Ciceron Arhija »podpiral« (kot patron), bodisi da ga je »oskrbel« z dokumenti, na katerih naj bi temeljilo njegovo pisanje; želel je, naj Arhija pesem dokonča, ker mu je bilo všeč, kar je do takrat napisal.