Odstavek 3
Sed ne cui vestrum mirum esse videatur, me in quaestione legitima et in iudicio publico, cum res agatur apud praetorem populi Romani, lectissimum virum, et apud severissimos iudices, tanto conventu hominum ac frequentia hoc uti genere dicendi quod non modo a consuetudine iudiciorum verum etiam a forensi sermone abhorreat, quaeso a vobis ut in hac causa mihi detis hanc veniam adcommodatam huic reo, vobis, quem ad modum spero, non molestam, ut me pro summo poeta atque eruditissimo homine dicentem hoc concursu hominum literatissimorum, hac vestra humanitate, hoc denique praetore exercente iudicium, patiamini de studiis humanitatis ac litterarum paulo loqui liberius, et in eius modi persona quae propter otium ac studium minime in iudiciis periculisque tractata est uti prope novo quodam et inusitato genere dicendi.
- Sed ne cui vestrum mirum esse videatur,
- me in quaestione legitima et in iudicio publico,
- cum res agatur apud praetorem populi Romani, lectissimum virum, et apud severissimos iudices,
- tanto conventu hominum ac frequentia hoc uti genere dicendi
- me in quaestione legitima et in iudicio publico,
quaeso a vobis
- ut in hac causa mihi detis hanc veniam adcommodatam huic reo, vobis,
- quem ad modum spero,
- non molestam,
- ut me
- hoc concursu hominum literatissimorum, hac vestra humanitate,
- hoc denique praetore exercente iudicium,
- patiamini
Da pa se ne bi kdo izmed vas čudil, ker se jaz med pravnim postopkom in na javnem procesu – sodna obravnava namreč poteka pred pretorjem rimskega ljudstva, prvovrstnim človekom, in pred zelo strogimi
sodniki, pa še ob takem navalu poslušalcev –, poslužujem tovrstnega govorniškega sloga, ki se ne oddaljuje samo od običajne sodne prakse, ampak tudi od pravnega jezika, si želim od vas izprositi dovoljenje, ki bo
prikladno za obtoženca in vam – vsaj upam – nenadležno: da bi namreč smel, ko bom govoril v obrambo imenitnega pesnika in priznanega izobraženca, upoštevajoč to množico razgledanih poslušalcev, vašo
kultiviranost in končno tega pretorja, ki predseduje sodni obravnavi, govoriti nekoliko svobodneje o kulturnih in literarnih temah ter uporabiti skoraj nov in neobičajen način govora v zvezi s tovrstno osebo, ki zaradi svoje intelektualne odmaknjenosti sploh nima nobenih izkušenj s sodiščem in s sodnimi postopki.
Ne...videatur: zanikan namerni odvisnik 1. stopnje, od katerega je nato odvisen nedoločnik me...hoc uti. Subjekt glagola videatur je pridevnik srednjega spola mirum (z nedoločnikom esse).
Cui: dativ nedoločnega zaimka quis, quid (s hipotetičnim pomenom), ki izraža, komu se zdi resnično to, kar je navedeno v naslednjem stavku.
Partitivni genitiv osebnega zaimka vos.
Odvisnik 3. stopnje, stavek s cum z vzročnim pomenom (ker). Njegov glagol je konjunktiv prezenta agatur in izraža istodobnost glede na ACI, ki ga uvaja (me ... hoc uti genere dicendi, odvisnik 2. stopnje).
Absolutni ablativ.
[Me] hoc uti genere dicendi: odvisnik 2. stopnje (ACI). Njegov subjekt (me) je izražen v akuzativu; uti je infinitiv prezenta glagola utor, ki ima objekt v ablativu (hoc genere).
Genetiv gerundija glagola dico.
Quod ... abhorreat: odvisnik tretje stopnje, relativno-karakteristični stavek. Quod se nanaša na genere; abhorreat je konjunktiv prezenta z dopustnim pomenom (»čeprav se oddaljuje«).
A consuetudine in a forensi sermone: ablativ ločitve.
Glavni glagol.
Ut ... detis: odvisnik 1. stopnje, dopolnilni stavek za izražanje želje (komplementarni volitivni stavek), odvisen od glagola naprošanja (verbum petendi) quaeso.
Predmet stavka; deluje tudi kot odnosnica ali antecedent k ut patiamini.
Ut ... patiamini: odvisnik 2. stopnje s konjunktivom prezenta patior.
Me ... loqui: odvisnik 3. stopnje, ACI kot objekt odvisen od patiamini in priredno (parataktično) vezan z [me] uti.
Pro ... homine: ablativ koristi.
Particip prezenta, ki določa zaimek me, s časovnim pomenom (»govoreč v korist«, »medtem ko bom govoril v korist«).
Absolutni ablativ.
De studiis humanitatis ac litterarum: ablativ ozira (de studiis) in genetiv opredelitve (humanitatis ac litterarum).
Prislov, povezan s prislovom v komparativu liberius.
Odvisnik 4. stopnje, relativni stavek v indikativu (tractata est, perfekt pasiva). Relativni zaimek quae se nanaša na osebo.
[Me] uti: ACI kot objekt, odvisen od patiamini in priredno (parataktično) vezan z me loqui.
Objekt v ablativu, ki ga določa glagol utor.
Genetiv gerundija glagola dico.
Sed ne cui vestrum mirum esse videatur: Znova retorična figura, ki jo je Ciceron uporabil že na začetku §2 in s katero želi preprečiti morebitni ugovor (occupatio).
Lectissimum (virum) … severissimos (iudices) … summo (poeta) … eruditissimo (homine) … (hominum) literatissimorum: Pogosta raba superlativa. Zadnja dva pridevnika verjetno že razumeta samostalnik humanitas kot »kultura«; ta pomen se v celoti izkristalizira v izrazu studia humanitatis ac litterarum. Superlativ lectissimus se poleg tega nanaša na pretorja Kvinta Cicerona, ki se je izkazal v politiki, hkrati pa je bil omikan izobraženec z literarnimi ambicijami (pripisujejo mu kratko razpravo Commentariolum petitionis o kandidaturi njegovega brata Marka za konzula).
Hendiadyoin.
Hanc veniam accomodatam huic reo … vobis … non molestam: Nazkrižna stava, hiazem.
Litota.
Huic reo … hoc concursu hominum literatissimorum … hac … humanitate … hoc … praetore: izrazita raba kazalnih pridevnikov za poudarjanje vseh vpletenih – obtoženca, zbrane množice, sodnikov (tukaj omenjenih z eno od njihovih lastnosti, namreč humanitas) in nazadnje pretorja. Ko Ciceron pohvali sodniško humanitas, poudari pomen tega pojma v tem delu govora; hkrati pa je humanitas nekaj, kar sodnike povezuje z Arhijevimi literarnimi zaslugami.
Persona: Izraz pomeni masko, ki so jo uporabljali igralci v gledališču. Ciceron ga uporablja v prenesenem pomenu; z njim poudari status in družbeno pomembnost, ki ju je Arhija užival kot pesnik in izobraženec.
Uti prope novo quodam et inusitato genere dicendi: Ciceron nakaže uporabo epideiktičnega sloga, ki terja veliko veščine in je namenjen zbujanju čustev. Pridevnik novus (»nov«, pa tudi »nenavaden«) uporabi zato, ker takšen slog v Rimu ni bil pogost, razen pri pogrebnih govorih.
In iudicio publico: izraz iudicium publicum pomeni posebno vrsto sodnega postopka, namenjenega zadevam javnega prava (v pristojnosti stalnega porotnega sodišča, imenovanega quaestio perpetua, glej spodaj), v nasprotju z iudicium privatum (v pristojnosti mestnega pretorja). V sojenju proti pesniku Arhiju, obtoženemu kršitve lex Papia (64 pr. Kr.), je oškodovana stranka tu res publica.
Apud praetorem populi Romani, lectissimum virum, et apud severissimos iudices: pretor je predsedoval stalnemu sodišču, imenovanemu quaestio perpetua in posvečenemu določenim področjem zakonodaje. V tem primeru je morala quaestio odločiti o zakonitosti Arhijevega državljanstva, medtem ko je tožnik za pesnika zahteval izgnanstvo. Pretor, ki je predsedoval temu sodišču, je bil Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat; Mark Tulij Ciceron mu je posvetil razpravi De legibus in De oratore, napisal pa mu je tudi vrsto pisem. Kvint Ciceron je bil upravnik province Azije v letih 61–59 pr. Kr., Pompejev legat na Sardiniji v letih 57–56 pr. Kr. in Cezarjev legat med vojnim pohodom v Galiji v letih 54–51 pr. Kr. Kljub temu da je med državljansko vojno podprl Pompeja, ga je Cezar po bitki pri Farsalu pomilostil. Ubili so ga na Antonijev ukaz nekaj dni po smrti Marka Cicerona (43 pr. Kr.). Sodniki, ki so sestavljali quaestio, so bili senatorji, ki so se javili za to službo, nato pa so jih določili z žrebom.